Slovenske TV

Podnaslovljene TV

Lokalne TV

EX YU TV

Angleške TV

Nemške TV

Italijanske TV

Ostale TV

SLO 2
06:00
Napovedujemo
08:50
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
11:35
Maribor (četrtek); Četrtkovo jutro bo tudi tokrat v domeni mariborskih jutranjikov. Zraven zanimivih reportaž in nagradnih iger, bo nekaj časa namenjenega Mednarodnemu dnevu celiakije, urejanju vrta in okolice, pridružili se bodo akciji Pomežik soncu, ter se v živo javljali iz Cannes film festivala. V studio pa bodo prišle tudi lutke iz pravljice Princesa na zrnu graha. Na terenu bo že od zgodnjih jutranjih ur Goran Obradović, oddajo bo vodil Andrej Geržina.
14:40
Leta 2022 so bili v Katoliški cerkvi v Sloveniji 704 škofijski duhovniki, kar je 17 manj kot leta 2021. Njihova povprečna starost je bila dobrih 63 let. Staranje duhovnikov in dejstvo, da je na novih duhovnih poklicev zgolj za vzorec, marsikaterega vernika navdaja z občutki zaskrbljenosti in negotovosti. Kljub nespodbudnim okoliščinam pa se zdi, da se Cerkev na Slovenskem na stanje, ko bo marsikatera župnija žal ostala brez duhovnika, pripravlja slabo, predvsem pa nesistematično. O tem, kakšna prihodnost nas čaka in kako se nanjo pripraviti, pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
15:45
Pogovarjali smo se s črnogorsko pisateljico in aktivistko za pravice žensk Tijano Rakočević, prisluhnili virtuozu na harmoniki Urošu Jezdiću in se pozanimali, kaj je bosanskega publicista Hamzo Ridžala spodbudilo k temu, da se je z 20 let starim avtomobilom odpravil po Svilnati poti, dolgi 24 000 kilometrov. V oddaji tudi o težavah makedonskih priseljencev s potnimi listi.
16:25
Na sprehodu ob Ptujskem jezeru smo srečali kačo kobranko. Družili smo se z učenci Živalovarstvenega krožka na OŠ Ormož prav na dan, ko so jih obiskali pisateljica Nuša Jezeršek in začasna skrbnica psov Vida Šinkovec s psičko Milo. Opozarjamo na solarni dermatitis, ki so mu podvržene predvsem bele mačke. Predstavljamo zgodbo rešene malamutke Gale, ki je v novem domu v družbi dveh mačakov. Vabljeni k ogledu.

ozivalih@rtvslo.si.

17:10
LINDINE PERUNIKE IN OSKRBA

Narava je ustvarila okoli 300 vrst perunik. Uvrščajo jih v šest podrodov. Večini so najbolj poznane bradate perunike. Ob lepoti pa niso občutljive za žgoče sonce, saj zahtevajo suhe, vroče razmere. Gospa Linda, ki jih ima več kot 70 sort, predstavi njihovo nego.

DOBRI SOSEDI PLODOVK

Po ledenih možeh, Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju, v sredini maja, pa ko jih 'zalije' še Zofka, bi že lahko sadili plodovke na prosto. Jernej Mazej je posebnim paradižnikom v novi visoki gredi za sosede namenil – 'dobre sosede'! Med njimi baziliko, kolerabico ...

OZELENJEN NADSTREŠEK

Nadstrešek pred hišo, ki sicer ščiti drva, je Sebastjan Lipar začel ozelenjevati lani. Ob homuljicah in netreskih so mu ljubi tudi mahovi. Tokrat bo z njimi prekril preostanek strehe. Skupno bo na njej štiri metre krat pol metra širok pas že preizkušenih rastlin.

navrtu@rtvslo.si.

17:35
Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem.

Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost?

Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.

18:15
Višarje sodijo med najstarejše, najvišje ležeče in najbolj priljubljene slovenske božje poti. Ta visokogorski kraj leži v Italiji, a s pozicijo na tromeji povezuje italijanski, avstrijski in slovenski narod, in še vedno privablja mnoge naše rojake. Začetki božje poti imajo legendarno osnovo in segajo v 14. stoletje. Cerkev je bila v prvi svetovni vojni porušena, a so jo obnovili, celostno pa jo je likovno opremil slikar Tone Kralj. Danes vozi na vrh gondola, ki premaguje kar tisoč metrov razlike v nadmorski višini in omogoča zimski smučarski turizem, vrh pa je priljubljen tudi pri planincih.
18:50
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
19:25
Avtomobilnost
22:50
Biti blizu, zares blizu, na televiziji, je iluzija. A lahko poskusimo. Priti bližje, čisto blizu, od blizu, včasih preblizu. Gostja Vesne Milek je hrvaška zdravnica, humanitarka in kirurginja prof. dr. Nela Sršen, ki je tudi članica ekipe za transplantacijo jeter v Univerzitetni bolnišnici v Padovi. Leta 2013 je tudi pri nas izšla njena knjiga Rak na duši, ki je vzbudila veliko pozornosti. Njeni pacienti, med katerimi je veliko Slovencev, vsi po vrsti pričajo o njeni veliki požrtvovalnosti, saj je mnogim pomagala premagati težko bolezen. ….
23:45
Videonoč
06:00
Napovedujemo
08:50
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
10:05
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.


Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

13:05
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
13:50
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo.

Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije.

Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več.

Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam.

Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu.

Scenarij, režija: Maja Pavlin

Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.

16:50
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije.

V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice.

Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta

V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine

Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.

17:35
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno?

Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen.

Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?

19:15
Ohranjanje lokalne arhitekturne dediščine je naloga vseh nas, prav posebno veselje pa je, ko k temu z vsem srcem prispevajo tudi tisti, ki se morda niso rodili na slovenskih tleh. Navdihujoča zgodba prihaja iz Škocjana pri Divači, prav nad osupljivimi Škocjanskimi jamami. V čudoviti vasici se je energični lastnik lotil prenove starega župnišča in sedaj ta hiša predvsem zaradi ohranjenih lesenih elementov zares diha z duhom preteklosti.

Obiskali smo oblikovalca lesa v njegovem družinskem domu, ki je poln umetelnih lesenih predmetov, umetniških kosov in igrivih idej. Les obdeluje z ročnimi mizarskimi orodji, pri čemer končni izdelek odseva tradicijo različnih tehnik stikov, spojev in izvedbo detajlov, kot so jih uporabljali že stari mojstri.

Pogosto vam pokažemo prenove družinskih hiš oziroma podstreh, ki postanejo dom za mlade. Tokrat pa gremo v klet. Ja, tudi v kleti se da urediti sodobno in svetlo stanovanje za mlado družino.

20:00
Food Fraud; Konjsko meso, označeno kot goveje. Med, razredčen s cenenimi sladkornimi sirupi. Ponarejeno ekstra deviško oljčno olje. Potvarjanje prehrambnih izdelkov je že prava industrija, vredna več milijard dolarjev. Po nekaterih ocenah naj bi bilo kar 10 odstotkov tega, kar pojemo, ponarejenega. V Italiji mafija nadzoruje celotne sektorje živilske industrije. Po vsem svetu dobro organizirane kriminalne mreže sodelujejo pri prodoru v zapletene dobavne verige. Zamenjava ene sestavine z veliko cenejšim nadomestkom ali ponarejanje etiket je za zlikovce relativno varno početje, dobički pa so ogromni. Toda kakšno je tveganje za potrošnika? Kako lahko prepoznamo goljufije s hrano? In kaj je mogoče storiti, da bi to početje ustavili?


FOOD FRAUD / Francija / 2021 / Režija: Bénédicte Delfaut.

20:55
Il Boemo; Zgodovinska biografska drama. Benetke, druga polovica 18. stoletja. Josef Mysliveček, češki skladatelj in izobraženec išče službo violinista v prosvetljenih in razkošnih Benetkah zlate dobe. Skrivaj si želi postati operni skladatelj, a zdi se, da je razkošno mesto že prepolno talentiranih in že uveljavljenih komponistov. Ko se že zdi, da bodo vrata kariere zanj ostala zaprta, se nenadoma znajde pod okriljem in vplivom mlade, a premožne Benečanke. Prek njenega vpliva se »prerine« med najvplivnejše beneške salone, kjer predstavi svojo glasbo. Toda najboljša priložnost se zanj pokaže, ko postane ljubimec libertinske markize, ki ga nauči svetovljanskih manir, predvsem pa ga vpelje v hedonistično življenje tedanjih Benetk, brez verskih predsodkov. Šele tedaj se Josefu na široko odprejo karierna vrata; dobi namreč priložnost napisati opero za največje operno gledališče v tedanji Evropi - Teater San Carlo v Neaplju. Film je dobra realistična pripoved o življenju in glasbenem delovanju v Benetkah 18. stoletja. Pripovedni način je prepričljiv in presenetljiv glede na romantične predstave o zgodovinskih Benetkah, ki jih navadno gojimo. Film je širše gledano tematsko soroden filmu AMADEUS, čeprav je manj zloščen, bolj neposreden in realistično prepričljiv.


IL BOEMO / CZ, ITA, SLOVAKIA / 2022

Režija: Petr Václav/ Scenarij: Petr Václav/ Igrajo: Vojtěch Dyk, Karel Roden, Barbara Ronchi, Lino Musella, Lana Vlady, Lenka Vlasáková, Martina Babisova, Salvatore Langella, Zdenek Godla, Cristiano Donati ….

23:25
The Balkans In Flames; Nemška dokumentarna serija v treh delih pojasni nastanek in razvoj Jugoslavije, zgodovinske razlike med njenimi narodi in življenje v času maršala Tita. Oriše tudi okoliščine, ki so bile vzrok za tragične dogodke ob razpadu nekoč skupne države v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi česar je zelo boleča preteklost na tem območju še kako živa.


THE BALKANS IN FLAMES / Nemčija / 2019 / Režija: Franziska von Tiesenhausen, Klaus Kastenholz in Veronika Mendler.

00:20
Videonoč
06:00
Napovedujemo
07:00
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.

Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!

Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

09:00
Leta 1930 rojeni Jože Jereb je utrjen mož, ki stanuje v Rovtah. V svojem življenju se ni branil dela in še vedno poprime za orodje. Spada v generacijo tistih, ki so živeli ob nekdanji rapalski meji med Italijo in Kraljevino Jugoslavijo, kjer je cvetelo tihotapstvo. Rojen je bil v Zavratcu pri Rovtah, kjer se tudi začne njegovo pričevanje. Živeli so tik ob meji. Jože se spomni, kako so jugoslovanski graničarji ubili italijanskega vojaka še pred napadom na Jugoslavijo. Njihove kraje sta močno prizadeli vojna in zlasti revolucija. Po okupaciji je najprej nastopilo zatišje, po pojavu partizanov pa so začele padati žrtve, in to med domačini. Jože je bil kot otrok priča ubitemu dekletu, ki je ležalo sredi ceste, ime ji je bilo Frančiška Mravlje. Partizani so jo ubili, ker naj bi se družila z italijanskim vojakom. Partizanski pritisk, ropanje in umori so sprožili nastanek vaške straže. A tisti, ki so se drznili upreti revoluciji, so po vojni plačali strahotno ceno.
11:00
Zadružni domovi so prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju.

Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam.

Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti - sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo.

V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje.

Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja.

Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.

18:50
Tokrat bo z nami v nogometni magazinski oddaji Pot na EP 2024 kapetan češke reprezentance Tomáš Souček. Spoznali bomo Düsseldorf, ki bo poleti gostil pet tekem evropskega prvenstva, in dinamični dvojec nizozemske izbrane vrste Teun Koopmeiners in Marten de Roon.
19:20
Avtomobilnost, pon.
20:00
Cesaria Evora; Cesária Évora je na domačem otoku Sao Vicente pela od mladih nog, svet pa jo je kot Bosonogo divo z Zelenortskega otočja spoznal šele po njenem 47. rojstnem dnevu. Cesária je vse od takrat osem mesecev na leto preživela na koncertnih odrih po vsem svetu, na počitnice pa se je najraje vračala domov, na otok in k družini. S prisluženim denarjem je otočanom rada poplačala vso pomoč iz časov, ko sama ni imela ničesar. V filmu nam o njeni življenjski poti med drugim pripovedujeta tudi njena vnukinja Janete in José da Silva, ki je potem, ko jo je slišal peti v neki restavraciji v Lizboni, postal njen menedžer.


CESARIA EVORA / Portugalska / 2022 / Režija: Ana Sofia Fonseca.

21:35
33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja bo sledila dogodkom na sceni, jih napovedovala in gostila glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga bodo gledalci izbrali na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić.
22:15
16. junija 2023 so Šank rock na največjem odru do sedaj proslavili svojo 40. obletnico. Že od leta 1983 delijo svojo ljubezen do rocka in ustvarjajo glasbo, ki se je razvila od najstniške vihravosti do rokerske zrelosti. Čustveno nabit koncert v Vista Parku je postregel vsem generacijam in ljubiteljem rocka ter širil svojo že več kot znano “šankrockovsko” energijo. Združeni v originalni zasedbi so Matjaž Jelen, Bor Zuljan, Cveto Polak in Aleš Uranjek ugnali spektakularen rockovski večer pred razprodanim prizoriščem 7000-glave množice poslušalcev.

Na odru so se zvrstili številni gosti in glasbeni prijatelji skupine: Tomi M. iz skupine Siddharta, Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, Gregor Skočir iz Big Foot Mame, Dunya Tinauer Verbovšek, 6 Pack Čukur, Natalija Verboten, Slovenski oktet in godalni kvartet Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.

00:45
Videonoč